Še sedaj mi je težko napisati, pa vendar bom. Psička, ki smo jo šli trikat obiskat, smo jo opazovali, fotografirali in odštevali dneve, kdaj pride končno domov k nam, je žal poginila, prav tako tudi vsi ostali kužki v leglu. Dobili so vročino in drisko, še preden so bili prvič cepljeni.
Sprva kar verjeti nismo mogli, da se nam je to lahko pripetilo. Ravno nam...
Morda je že moralo biti tako. Tolažimo se s tem, da bi nam verjetno bilo še huje, če bi psička končala svoje življenje že prve dni v novem domu.
V žalosti si nikakor nismo mogli predstavljati, da bi ostali brez kužka. Našli smo družino, ki ima črno rodovniško labradorko in se ne ne ukvarja z redno vzrejo psov. Kužki so bili iz prvega legla, bilo jih je 6. Oče je prav tako kot mama rodovniški labradorec.
Sedaj smo ponosni lastniki 9 tednov stare črne labradorke, prav tako Lune.
Enourno pot domov s postanki je zelo dobro prenesla. Na dom se je že navadila, sedaj pa se vsi trudimo, da bi se med nami počutila čim bolje. Skupaj se veselimo vsakega njenega novega dosežka, ko raziskuje svet okoli sebe...
