Potem pa čakanje...
Seveda smo med tem časom odšli domov. Srce mi je močno razbijalo, ko smo ob 15.00 uri prišli v ambulanto. Vendar mi je odleglo, ko smo Luno videli, kako je pritacala proti nam. Čeprav je izgledala zelo žalostno, se je veselo stiskala im mahala z repkom. Luna pač.
Pred nami so dnevi, ko bomo morali biti ves čas pozorni nanjo. Paziti moramo, da ne skače, teka, ne hodi na predolge sprehode, je pravo količino hrane, potrebuje več naše pozornosti, cartanja... Še sreča, da je vikend.
Jan
Ni komentarjev:
Objavite komentar