Prvi obisk legla

Bil je četrtek, 21.1.2010. Zopet smo brskali po oglasih. Toda brez uspeha... Končno pa se nam je nasmehnila sreča…! Končno nekdo, ki ima kužke stare 3 tedne,kar je ravno prav! Čeprav je močno snežilo smo se čez dve uri že udpeljali proti Sladki gori (blizu Mestinj). Vsi smo bili že zelo nestrpni. Potem pa še prometna nesreča! Vozišče je bilo tako spolzko, da je tovornjak zdrsnil s ceste. Morali smo po obvozu, za kar smo zaradi prometa porabili skoraj pol ure več! A naše potrpljenje je bilo poplačano. Ob 17.30 uri smo le prispeli, vendar se je že stemnilo. Vzreditelj nas je že čakal. Ko smo stopili iz avtomobila smo zaslišali glasno cviljenje. Obrnil sem se in zagledal tri labradorce. Bili so črne, čokoladne in rumene barve. Z veseljem smo jih božali, kajti bili so zelo prijazni, kot bi se že poznali.

Ampak prišli smo pogledat svojega kužka! To je bil trenutek, na katerega smo čakali že ves mesec. Čas je bil, da si jo ogledamo. Kot prva je imela to čast moja mami. Kužki smo pregledali ušesa, potipali trebušček...Tako smo ugotovili ali je res zdrava in je vse vredu z njo. Skotila se je 30.12.2009 mami Miši(črna) in očetu Aru(rumen), zdaj je stara 3 tedne. Čas je bil, da mladičke vrnemo nazaj v topel domek. Rjava labradorka (Mišina sestra) je ravno v tem času imela mladičke.
Vsi ostali so že našli nov domek, le 11 tednov star psiček je ostal. Jutri pride ponj nov lastnik. Kako je bil prisrčen! Za razliko od 3 - tedne starih psičkov je mahal z repkom in skakljal naokrog. Poskusil je vezalke in celo sneg, kar je bilo za njega nekaj novega. Žal pa je bil že čas, da se odpravimo domov.

Med potjo domov se je sneženje umirilo. Ceste so bile urejene, pokrajina pa vsa bela. Ko je Ana pogledala skozi okno je dejala: "Mami, poglej kako lepa luna je danes!"
Vsi smo se nasmejali. Sedaj vemo kako bomo naši kosmatinka dali ime.
Komaj že čakamo naslednji obisk!

Jan